Maj je mesec, ko so naše misli usmerjene predvsem v cvetlične kreacije. Ideje kar vrejo na plan in včasih se težko odločimo kaj zasaditi. Cvetje in zelenje s svojo lepoto bogatita naš vsakdan, če pa v mešane kombinacije vključimo še dišavnice in uporabne rastline pa nas očara njihova svežina, vonj. Glede na to, da se arhitekturna podoba stavb spreminja in ni več klasičnih balkonov, se vse več zasaditev seli v lonce in okrasne posode. Pri izbiri loncev bodimo pozorni na materiale, oblike, barvne odtenke in seveda na ustrezno velikost. Naravne in pletene košare so v trendu in spominjajo na stare čase in podeželje. Prav ta stil je spomladi še kako prisoten in temu je prilagojen tudi izbor samih rastlin. Modernejši trendi dovoljujejo več eksperimentiranja, vse več je trajnih zasaditev v kombinaciji s sezonskimi. Prevladujejo zelene oblikovane strukture, barvite listne ploskve trajnic in enoletnic, cvetje je minimalistično.
Pred sajenjem upoštevamo nekaj pravil, ki nam bodo v pomoč. Najprej se vprašajmo koliko časa smo pripravljeni nameniti oskrbi rastlin, kakšno lego imamo, si želimo obilno cvetje, mogoče več zelenja, imamo klasične balkone, terase ali pa bi samo polepšali vhode. V kolikor nam časa vedno primanjkuje izberimo rastline, ki so manj zahtevne, potrebujejo manj zalivanja, dobro prenašajo daljša sušna obdobja oz. našo odsotnost. Že res, da so se prioritete spremenile in si rajši vzamemo čas zase kot pa za vrtnarska opravila, vendar to ne sme biti izgovor, da naš bivalni prostor sameva in deluje hladno. Vrtnarjenje je namreč lahko sprostitev po napornem dnevu, dobro vpliva na naše počutje, pa še vemo kaj jemo. To pa tudi šteje in vse več zasaditev je uporabnih, kjer se poslužujemo mešanja zelenjave, dišavnic in zelišč. Ne manjka niti okrasnih cvetlic, ki so zaželene v vsakem vrtu. Kapucinka, žametnica, ožepek, ognjič, vrtna črnika, kozmeja, kalifornijski mak so tiste najbolj pogoste. Od bolj znanih uporabnih rastlin je nepogrešljiva grmasta bazilika, rožmarin, drobnjak, šetraj, koriander, komarček, meta, kamilica…
Pri okrasnih zasaditvah za začetnike svetujemo izbiro sukulent, ki tolerirajo daljša sušna obdobja. Dipladenija in mleček sta že znani nepremagljivi dvojec, pridružila se jima je aptenija, alternatera, viseča dihondra, vinka, sončna vodenka Sunpatiens, gavra…Pazljivi moramo biti pri barvnih odtenkih in seveda strukturah, linije naj bodo mehke. S travami ublažimo prehode cvetočih rastlin, koprive poskrbijo za izrazite barvne kontraste. Priljubljene so bolivijske begonije, ki dobro prenašajo sonce, obilno cvetijo, zalivanje po potrebi. Zadnja leta klasične surfinije zamenjujejo petunije Mini Vista in Vista, ki so se izkazale za trpežno serijo, ki dobro kljubuje soncu, dežju in vetru. Klasične bršljinke in pelargonije ne bodo nikoli iz mode in brez njihovega rdečega cvetja preprosto ni poletnih zasaditev. Strukturne rastline in trave so v zasaditvah obvezen 'modni' dodatek. Senčne lege krasijo vodenke, begonije, fuksije, ančke, asparagusi, deteljice, streptokarpi, akalife, drobne tradeskancije…
Največjo pozornost pa namenimo izbiri ustreznega substrata za sajenje, ki naj bo zračen, odceden. Izogibamo se nizko cenovnim mešanicam, ki lahko vsebujejo težke kovine, mulj, če zemljo stisnemo ostane kepa, mogoče imajo celo neprijeten vonj. Priporočamo uporabo profesionalnih substratov kot je N8, Balkon Mix, Humko Flor, Premium zemlja.
Najbolj prodajan substrat je nemški N8, ki po novem vsebuje 10% lesnih vlaken (na vreči je označeno 10% WF), s katerimi se nadomešča del šote. To ni nič narobe, saj se kakovost ne poslabša, mogoče se pri zalivanju voda malenkost počasneje vpije.
Pri sajenju v zemljo zamešamo počasi topna zrnca gnojila Osmocote Exact (15-9-12+mikroelementi ), najbolj enostavno doziranje je 1 mali jogurtov lonček na 70 l zemlje (cca 150-200 g). Po cca 3-4 tednih začnemo z gnojenjem. Uporabimo vodotopna gnojila Peters Professional ali Universol. Doziranje: 1 čajna žlička na 10 l vode ob redni uporabi, v kolikor pa zalivamo intervalno pa 1 žlica na 10 l vode. Začnemo z gnojilom za zelenje in cvet, kasneje pa uporabimo gnojilo za cvet. Pri sajenju v korita z vodno rezervo pazimo, da na začetku zalivamo po površini in ne v tulec za vodno rezervo, saj se rastline še niso vrasle. Kasneje, ko korenine že dosežejo dno, pa vodo natočimo v vodno rezervo.
Besedilo in foto: Marija Hrovat
