Jesen je tisti mesec, ki se ga mnogi najbolj veselijo, saj se poleg barvitih listnih ploskev narava poigra še z barvitimi plodovi. Užitni ali le kot okras, ni važno. V domačih vrtovih predstavljajo tudi zimsko hrano za živali, enako velja tudi za urbana okolja.
Cornus mas-rumeni dren, ki zraste v manjše drevo ali pa večjo grmovnico do cca 5 metrov. Spomladi v vrt prinese barvitost, pozno poleti pa preseneti z obilico užitnih rdečih plodov, ki jim rečemo drnulje. Dren ni zahteven, prijajo mu sončna rastišča, odcedne lege in brez večjih težav ga sadimo v mešano združbo drugih grmovnic in dreves.
Cornus kousa-japonski dren cvetličar zraste v manjše listopadno drevo, zanimiv pa je predvsem zaradi temnordečih plodov, ki se razvijejo v začetku jeseni. Plodovi so podobni češnjam so užitni in imajo okus po svežem tropskem sadju. Meso je okusno motijo ga le drobne pečke. Ponekod japonski dren gojijo za pridelavo sadežev in ne kot okrasno drevo.
Symphoricarpos albus ali bisernik je majhen gost grm, ki zraste od 60 -100 cm Drobni temno zeleni listi postanejo rumeni preden v jeseni odpadejo in odkrijejo obilje malih roza-vijoličnih do belih plodov (niso užitni), ki ostanejo na vejah tudi pozimi. Rastlina je občutljiva le na pozno pomladno pozebo, vendar se dobro obraste. Primerna je za sajenje v urbana okolja, saj dobro prenaša onesnaževanje in močno obrezovanje.
Malus Evereste- je okrasna jablana, ki zraste od 4-6 m visoko in je nepogrešljiva v urbanih zasaditvah. Spomladi cveti belo z rožnatim pridihom, v jeseni pa razvije ogromno oranžno rdečih plodov. Je zelo prilagodljiva glede tal in lege ter odporna na škrlup.
Sorbus aucuparia-jerebika dobro prenaša nizke temperature, zato se je razširila povsod po Evropi in zahodni Aziji vse do visokogorja. Zaradi privlačnega izgleda ob cvetenju in zorenju, jo pogosto kot okrasno drevo sadijo v sadovnjake in parke. Zaradi trdoživosti je primerna tudi za pogozdovanje. Plodovi so užitni, vsebujejo veliko vitamina C in A, ponekod iz njih kuhajo marmelado.
Hippophae rhamnoides-navadni rakitovec ni zahtevna rastlina. Dobro prenaša sušo, pa tudi slana obmorska področja. Razmnožuje se s semeni in s potaknjenci. Po vrtovih navadni rakitovec najdemo kot okrasno rastlino, saj je v jeseni izjemno dekorativen. Cvetovi so rumenkaste barve, iz oplojenih pa se na ženskih rastlinah razvijejo majhni jajčasti plodovi rdeče oranžne ali rumeno oranžne barve. V plodovih je po ena jajčasta peška, obdana s trdo lupino. Plodovi ostanejo na rastlinah še dolgo potem, ko le-te odvržejo listje.
Rosa rugosa- japonski šipek je listopadni grm, ki zraste od 1 do 1,5 m visoko. Listi so deljeni na 5 do 9 listkov. Cvet je prijetno dišeč, temno roza do bele barve, enostaven. Cveti spomladi. Listi se jeseni obarvajo rumeno. Tvori oranžno rdeče, kroglaste, užitne plodove – šipek. Primeren je tudi za sajenje cvetočih živih mej, vendar se široko razrašča, veje so poraščene s trni.
Pernettya mucronata-pernetija je zimzelena rastlina za kisla in vlažna rastišča. Primerna je predvsem za jesenske zasaditve posod. Potrebuje zavetna rastišča, saj ni prezimna. Plodovi niso užitni.
Callicarpa bodinieri-lepoplodka je listopadna grmovnica, ki zraste v višino in širino od 2 do 3 m. Cveti od junija do avgusta. Najbolj dekorativna je jeseni in pozimi, ko je bogato obložena z rdeče vijoličnimi plodovi, ki niso užitni. Novi listi so spomladi bronasto rdeči, skozi poletje zeleni, jeseni pa zlato rdeči preden odpadejo. Rastišče sončno ali polsenčno, tla dobro drenirana, humozna in vlažna. Plodovi niso užitni.
Pyracantha coccinea-ognjeni trn je zimzelena in trnata grmovnica. Zraste do 4 metre.
Cvetovi navadnega ognjenega grma privabljajo čebele in druge žuželke, zaradi česar je grm priljubljen med čebelarji. Uporabni so tudi plodovi, ki ostanejo na grmu preko zime. V preteklosti so iz njih kuhali marmelado, sirupe in omake, danes pa, predvsem v mestih, predstavljajo pomembno hrano za ptice.
Crataegus laevigata-navadni glog dobro raste med drugim grmovjem, ob robovih gozda, polja, po planinah in ravninah, pogosto ga zasadijo za žive meje. Najraje ima s hranili bogata tla, kjer temperaturna nihanja niso prevelika. Prenaša tudi revnejša tla. Iz oplojenih cvetov se razvijejo do 12 mm dolgi, jajčasti, skoraj okrogli plodovi rdeče barve - gloginje. Te imajo mokast, kislo-trpek okus in so bogate z vitaminom C ter karotenom. Vsebujejo tudi veliko sladkorja, citronske kisline, pektina, čreslovine in drugih sestavin.
