Zimski čas je obdobje, ko pridejo iglavci na svoj račun. Ko vse listopadne vrste odvržejo svoje liste imajo iglavci pomembno vlogo ohranjanja strukture in volumnov v vrtu. Ravno za to pa je pomembno tudi v zimskem času, nameniti skrb za njih.
V nadaljevanju bomo opisali nekaj vrst primernih za zimsko razgibanje vrta in zastiranje pogledov, hkrati pa nekaj napotkov za ohranjanje njihove vitalnosti skozi zimski čas.
Rastline s svojimi koreninami črpajo vlago iz zemlje, ki jo hranijo v svojih listih, iglicah. Za zimzelene rastline je značilno, da te ves čas kljub ''obdobju mirovanja'' izvajajo fotosintezo in zaradi različnih vremenskih dejavnikov izgubljajo vlago z izhlapevanjem ali transpiracijo. V zimskem času se zato za iglavce in vse zimzelene rastline pojavi nevarnost zimske suše in poškodbe zaradi mraza. V daljšem obdobju suhega mrzlega vremena s soncem in temperaturami pod ničlo, so vodne zaloge zaradi zamrznjenosti tal rastlini nedostopne. Posledično te izgubljajo vlago hitreje, kot pa jo lahko nadomestijo. Zato je pomembno poskrbeti, da se v omenjenih pogojih zimzelene rastline zmerno zaliva, najbolje z mlačno vodo, ko se temperature nekoliko dvignejo in se vrhnji sloj zemlje odtali. Še posebej je potrebno biti pozoren na rastline, ki rastejo v koritih.
Mnogokrat venenje pri iglavcih ne opazimo pravočasno, in se rastlina posuši šele spomladi. Prvi znaki zimske suše se pri iglavcih kažejo kot sprememba barve iglic, ki pogostokrat kaže na dehidracijo rastline. Poškodbe iglic – rjavenje iz konic proti središču rastline pa je lahko tudi posledica mraza. To se pogosto opazi na prepišnih legah, kjer iglavci rjavijo le po strani ki je najbolj izpostavljena vetru. Temu se lahko izognemo tako, da mlade rastline, ki težje prenašajo mrzle vetrove pred zimo zaščitimo z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, kot npr. ovijanje rastline v zaščitne koprene, platneni zasloni, zastiranje tal z organsko zastirko za zaščito koreninskega sistema, ipd.
V zimskem času za iglavce in zimzelene rastline obstaja tudi nevarnost snegoloma. Temu se lahko izognemo, da pred zimo rastlino povežemo na oporo, kjer je to mogoče. V nasprotnem primeru v času obilnejših snežnih padavin pazljivo odstranjujemo sneg, da preprečimo mnogokrat usodne zlome ogrodnih vej.
Pozimi na iglavce preti tudi nevarnost objedanja lačne divjadi. Kjer imajo dostop do vrta nepovabljeni gosti, je potrebno poskrbeti za zaščito pred objedanjem. V ta namen se lahko okoli kolobarja rastline ovije kovinsko mrežo, visoko okoli 1m in pritrjeno na količke.
Na fotografijah naših vrtov lahko opazite kombinacije različnih iglavcev. V manjše vrtne grede lahko vnesemo kroglaste volumne z različnimi sortami rušja, pritlikavimi kriptomerijami, čugami in rezanimi tisami. Za še večjo dinamiko se vključi drevnino, ki je gojena na steblu in stebraste oblike za poudarjanje vertikal. Igrive oblike v vrtove vnesemo z oblikovanimi rastlinami, kot je razvidno na drugi fotografiji, kjer se kombinira bonsaj borovca in rezane tise. Rastlini držita malce bolj formalno obliko v kombinaciji s povešavo atlaško cedro, ki dobro služi tudi za namen zastiranja pogledov.
Še nekaj opisov rastlin s katerimi dosežete podobne učinke:
Taxus baccata ‘Fastigiata Aurea’, zlata stebrasta tisa
Pokončna ozko in počasi rastoča grmovnica, ki v optimalnih pogojih doseže 2-4 m višine in 0,5-1,5 m širine. Zanjo je značilna zelenkasto rumena obarvanost iglic. Z njo lahko v svojem vrtu ustvarimo vertikalne poudarke in bolj formalne oblike. Glede tal ni preveč zahtevna. V zimskih mesecih jo je priporočljivo zaščititi pred snegom z vezavo na oporo. V nasprotnem primeru se lahko njena kompaktna forma pod težo snega razcepi.
Cryptomeria japonica 'Nana', kriptomerija
Kompaktna nižje rastoča grmovnica, kroglaste oblike z zanimivo fino teksturo, ki jo lahko uporabimo za ogrodje v različnih kombiniranih cvetličnih gredicah. Zaradi svoje počasne rasti, v optimalnih pogojih doseže 1 do 2 m in je primerna tudi za sajenje v posode. Najbolje uspeva na sončnih do polsenčnih legah. Glede tal ni zahtevna, pomembno je le, da so tla odcedna.
Tsuga canadensis 'Nana', pritlikava čuga
Počasi rastoča pritlikava zimzelena grmovnica z zanimivo gnezdasto obliko. Najlepše raste na sončni do polsenčni legi, na hladnejših vlažnih rastiščih, zavetni legi, zaščitenimi pred zimskimi vetrovi. Zaradi svoje nižje in počasne rasti je primerna za sajenje v lonce in gredice s cvetočimi trajnicami. Končna razrast rastline je do 1 m višine in do 1,5 m širine.
Pinus mugo 'Pumillio', rušje
Nižje rastoči bor, ki v optimalnih pogojih doseže višino 1-1,5 m in širino 2-3 m. Najbolje bo uspeval na odprti sončni legi. Zanj je značilna kroglasta oblika in počasna rast. Bolj gosto razrast in zaviranje v rasti dosežemo z ''vršičkanjem''- prikrajševanjem poganjkov. Za vnos barve se lahko uporabi sorto 'Wintergold', za katero je značilna rumenkasta obarvanost iglic in malce nižja rast.
Cedrus atlantica 'Glauca Pendula', povešava atlaška cedra
Je povešava oblika atlaške cedre. S podpiranjem poganjkov njeno obliko razširimo in jih usmerimo v željeno smer. Najlepše bo uspevala na sončnem rastišču, odcednih in humoznih tleh. Primerna je za soliterne zasaditve, da dobi zasluženo pozornost. V višino zraste nekaj več kot mesto cepitve.
Nina Hribar, dipl. inž. kraj. arh.(UN)
Vrtni center Frbežar
Vir slik: Nina Hribar, Vrtovi vrtnega centra Frbežar
Viri:
Bruns Pflanzen 2023/24
Spletni vir, Varstvo gozdov Slovenije, https://www.zdravgozd.si/meni_index.aspx